Lepo vabljeni na Lektorsko-prevajalsko konferenco 2025 na temo Vpliv digitalne preobrazbe na prevajanje, ki bo potekala 16. in 17. aprila 2025. To bo dvodnevni dogodek z izjemno koristnimi in navdušujočimi strokovnimi predavanji in delavnicami. Vsak kongresni dan bo trajal od 10.00 do 16.00, konferenca bo potekala v Ljubljani. Konference se lahko udeležite osebno v konferenčni dvorani ali na daljavo (Teams/Zoom).

LPK2025 se bo osredotočila na človeški dejavnik v dobi umetne inteligence in na to, kako je digitalna preobrazba vplivala na prevajalsko panogo in posameznega prevajalca. Udeležencem bo omogočila vpogled v razmišljanje pomembnih akterjev v prevajalskem svetu, prevajalcev in raziskovalcev v zvezi s pozitivnimi in negativnimi posledicami digitalne preobrazbe v prevajalski panogi, s posebnim poudarkom na človeškem dejavniku v dobi umetne inteligence. Udeleženci bodo imeli tudi veliko priložnosti za razpravo o ključnih temah in postavljanje vprašanj.

Zahtevnost
Vsa strokovna srečanja so primerna za začetnike in izkušene lektorje, prevajalce, urednike in vse druge, ki se kakor koli ukvarjajo z jezikovnimi zadevami, novimi tehnologijami in orodji umetne inteligence.

Prisluhnili boste lahko izjemnim strokovnjakom na zadevnih področjih in pridobili dragocene informacije za poslovno in osebnostno rast.

Časovnica

Udeležnina (na dan)

Cene ne vključujejo 22-% DDV.
Popusti se ne seštevajo.

dr. Marko Robnik-Šikonja: Veliki jezikovni modeli za slovenščino in za prevajanje

Veliki jezikovni modeli (VJM) so v ospredju nedavnih uspehov na področju umetne inteligence z velikim družbenim in tehnološkim vplivom. Gradnja in prilagajanje VJM za specifične naloge in jezike je podatkovno in računsko zahteven proces, še posebej za jezike z manj viri, kot je slovenščina. Predstavljamo zgradbo sodobnih VJM in modele GaMS, ki jih prilagajamo za slovenščino. Opišemo prevajanje z VJM in ilustriramo izzive in priložnosti za izboljšave na tem področju.

Dr. Marko Robnik-Šikonja je redni profesor računalništva in informatike na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani in predstojnik Laboratorija za strojno učenje in jezikovne tehnologije. Njegove raziskave se osredotočajo na strojno učenje, obdelavo naravnega jezika in razložljivo umetno inteligenco. Je avtor več kot 250 znanstvenih publikacij, ki so bile citirane več kot 9.500-krat, ter številnih jezikovnih virov in velikih jezikovnih modelov.

dr. Klemen Podjed: Inženiring pozivov za učinkovito delo prevajalcev in lektorjev: kako optimizirati prevode in lekture z orodji umetne inteligence?

Kaj je inženiring pozivov in kako vam lahko pomaga do boljših prevodov in lektur z orodji umetne inteligence? V predstavitvi boste izvedeli:
• formulo za učinkovito komunikacijo z velikimi jezikovnimi modeli,
• zakaj je oblikovanje jasnih in natančnih pozivov ključno za kakovost odzivov orodij umetne inteligence,
• praktične primere učinkovitega in manj učinkovitega pozivanja,
• hitre tehnike, s katerimi boste lahko takoj izboljšali svoje rezultate prevajanja in lektoriranja.

Dr. Klemen Podjed je poslovni trener in svetovalec, specializiran za učinkovito uvajanje orodij umetne inteligence v delo strokovnjakov. Pri tem povezuje več kot 30 let praktičnih izkušenj s področij poslovnega svetovanja, management consultinga, energetike in treningov mehkih veščin, pridobljenih v velikih in malih organizacijah ter mednarodnem okolju. Izvedel je več kot 400 delavnic. Je VŠ-predavatelj, ICF-coach, NLP-praktik (INLPTA) in podjetniški mentor (javna agencija SPIRIT). Po izobrazbi je doktor ekonomskih znanosti ter magister poslovodenja in organizacije (Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani).

dr. Matej Černe: Vpliv tehnostresa na delo in zaposlene: pasti in priložnosti

Digitalizacija poudarja pozitivne in negativne učinke neprestane virtualne povezanosti in vpliva na emocionalno in družbeno življenje posameznika. Negativni učinki, kot so odtujenost, pomanjkanje človeškega stika, stres, tehnostres in celo izgorelost, so postali še bolj izraziti v primeru nenadnih in množičnih selitev zaposlenih v delo od doma, ne glede na pandemijo pa so različni modeli dela na daljavo v kontekstu prihodnosti dela močno zastopani še naprej. Virtualni tehnološki svet, v zadnjem obdobju pa še posebej umetna inteligenca tako spreminjajo družbene navade, koordinacijo in doživljanje dela, delavce in njihovo usklajevanje dela z vsakdanjim življenjem. Tesna povezanost med posameznikom in tehnologijo pri delu in življenju na splošno ni več izbira. Pri odločitvah glede ekonomskih rezultatov ali trajnosti ne le organizacij, ampak predvsem ljudi, njihovega zdravja in dobrega počutja pa je nujno v ospredje postaviti človeka in elemente zdravega delovnega okolja podpreti s tehnologijo.

Dr. Matej Černe je redni profesor za področje managementa in organizacije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. V raziskovalnem, pedagoškem in svetovalnem delu se osredotoča na inovativnost, ustvarjalnost, organizacijsko vedenje, ravnanje z ljudmi in vodenje v digitalni dobi. Za svoje raziskovanje je prejel številne mednarodne in domače nagrade, med drugim je prejemnik Zoisovega priznanja Republike Slovenije za odmevne raziskovalne dosežke. Objavljal v najboljših revijah s področja managementa, informacijskih sistemov in organizacijske psihologije, deluje tudi kot urednik ali član uredniških odborov uglednih mednarodnih akademskih revij s področja ravnanja z ljudmi.

Trenutno vodi raziskovalna projekta Organiziranje v digitalni dobi in Omejitve agilnega dela: Preučevanje učinkov agilnosti na spanje in inovativnost, mednarodno raziskovalno mrežo z vključenimi raziskovalci z več kot 80 držav za proučevanje dela in preživljanja prostega časa digitalnih nomadov e-Wanderlust ter koordinira virtualno platformo za diseminacijo raziskovalnega dela #HumanizingDigitalWork.

dr. Špela Arhar Holdt: Lektoriranje v času umetne inteligence: Kdo bo postavljal piko na UI?

Predavanje bo osvetlilo izzive in priložnosti, ki jih prinaša razvoj umetne inteligence za lektoriranje in jezikovno svetovanje. Kakšno je trenutno stanje, kam gre razvoj in kakšne so možne posledice za lektorice in lektorje v času, ko jezikovne tehnologije postajajo vse bolj dostopne in zmogljive? Posebna pozornost bo namenjena vprašanjem kakovosti, etike in odgovornosti pri uporabi orodij umetne inteligence v procesih, ki vplivajo na oblikovanje jezikovne norme. Predavanje bo ponudilo razmislek o možnostih sodelovanja med človekom in umetno inteligenco ob razumevanju dolgoročnih posledic za jezikovno rabo in družbo kot celoto.

Dr. Špela Arhar Holdt je doktorica znanosti s področja slovenistike in znanstvena sodelavka na Centru za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani. Je soavtorica številnih odprto dostopnih jezikovnih virov in orodij. Njene raziskave so s področja korpusnega jezikoslovja, zlasti na področjih jezikovne didaktike, normativistike, slovničnega opisa in uporabniškega vključevanja. Verjame v odprto znanost in premišljen, družbeno odgovoren razvoj.

Philippe Mercier: Optimizing Translation Workflows: Integrating AI, Glossaries, and ChatGPT – A Practical Case Study

Prevajalska panoga se spreminja, pri čemer ima glavno vlogo umetna inteligenca. Prevajalci in agencije, ki so sprejeli orodja, ki delujejo na podlagi umetne inteligence, so že spoznali, da je s temi orodji mogoče povečati produktivnost in prihodke. Vendar nekateri prevajalci, ki teh orodij še niso preizkusili, na umetno inteligenco gledajo kot na grožnjo. Da bi se lahko odločali na podlagi informacij, je nujno videti delovanje UI v praksi. Na tej predstavitvi bo prevajalski projekt v živo izveden od začetka do konca in na vsakem koraku prikazan, kako lahko UI pomaga pri prevajalskem procesu in izboljša prakso prevajalcev. V ta namen bomo uporabili Wordscope, napredno orodje CAT za Mac in PC, ki se brez težav povezuje z najsodobnejšimi tehnologijami UI in ChatGPT. Na tem srečanju bodo udeleženci:
● spoznali, kako Wordscope hkrati uporablja več sistemov za strojno prevajanje, da bi pomagal pri izdelavi najboljših možnih prevodov. Ta pristop je veliko učinkovitejši od standardnih projektov posteditinga strojnih prevodov, saj prevajalcem pomaga ohranjati visoko raven pozornosti skozi celoten projekt,

● raziskali brezhibno integracijo ChatGPT v Wordscope, ki omogoča raziskovanje definicij, pojasnjevanje znanstvenih pojmov, preoblikovanje stavkov ter pregled slovnice in pravopisa z le nekaj akcijskimi gumbi. Ta integracija odpravlja potrebo po dolgotrajnih pozivih ali preklapljanju med vmesniki,

● odkrili, kako z enim klikom ustvariti prilagojene različice ChatGPT in DeepL za vsako stranko. S povezovanjem zasebnih glosarjev se predlogi prevodov samodejno uskladijo z natančno in dosledno terminologijo.

Uporaba teh novih virov v povezavi z lastnimi prevajalskimi spomini bo spremenila delovne tokove prevajanja in povečala produktivnost, kar bo na koncu zagotovilo prevode najvišje kakovosti, opravljene precej hitreje in bolj dosledno.

Philippe Mercier je svojo poklicno pot začel kot svetovalec za IT in avtor ducata knjig o programiranju, ki so izšle pri založbi Hachette France. Njegova strast do pisanja in strokovno znanje s področja IT sta ga hitro pripeljala v svet prevajanja in lokalizacije programske opreme, pri čemer je sodeloval pri številnih projektih in zasedal različna delovna mesta v prevajalskih agencijah. Na podlagi svojih izkušenj na področju IT in razumevanja izzivov, s katerimi se srečujejo prevajalci, si je vedno prizadeval razvijati inovativne rešitve za izpolnjevanje njihovih posebnih potreb. Pred kratkim je v orodje CAT (Wordscope) vključil najnovejše dosežke na področju umetne inteligence, kot sta strojno prevajanje in ChatGPT. Cilj te integracije je pomagati prevajalcem pri izboljšanju kakovosti in hitrosti njihovih storitev, da se bodo lažje odzvali na vse večje povpraševanje po prevajanju v globaliziranem svetu.

dr. Žiga Škorjanc: Pravni vidiki implementacije strojnega prevajanja v prevajalske storitve

Predavanje se bo osredotočilo na pravne vidike uporabe najpogostejših prevajalskih orodij, kot so DeepL, eTranslator in ChatGPT. Obravnavana bodo ključna vprašanja, vključno s pravno dopustnostjo uporabe vhodnih podatkov, pridobivanjem dovoljenj za uporabo strojnih prevodov, vključevanjem teh orodij v splošne pogoje poslovanja, jamstvo za kakovost prevodov ter odškodninsko odgovornostjo. Posebna pozornost bo namenjena tudi varovanju zaupnosti poslovnih skrivnosti in zaščiti osebnih podatkov pri uporabi tovrstnih orodij.

Dr. Žiga Škorjanc je diplomiral in doktoriral na Univerzi na Dunaju (Universität Wien). Kot postdoktorski raziskovalec (habilitand) deluje na Oddelku za inovacije in digitalizacijo v pravu Univerze na Dunaju, je član skupine pravnih strokovnjakov Observatorija Urada Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) in član Svetovalnega odbora združenja Digital Asset Association Austria (DAAA). Specializiran je za področje informacijske tehnologije, intelektualne lastnine, prava varstva podatkov in uporabe tehnoloških inovacij v finančnem sektorju.

Taja Kuzman: Prednosti in tveganja uporabe ChatGPTja za prevajalce

Umetna inteligenca in na njej temelječe jezikovne tehnologije, kot je ChatGPT, spreminjajo način, kako pristopamo k prevajanju, urejanju in ustvarjanju besedil. Te tehnologije lahko uporabimo za hitro pripravo osnutkov prevodov, iskanje zamisli za prevajalske rešitve in učinkovito preiskovanje obsežnih besedil. Kljub številnim prednostim pa uporaba teh orodij prinaša tudi tveganja, povezana s kakovostjo, zanesljivostjo in izvirnostjo prevodov, posebno pozornost pa je treba nameniti tudi varovanju občutljivih podatkov. Na predavanju bomo raziskali, kako ChatGPT deluje, kako ga lahko prevajalci vključijo v svoje delo ter na kaj morajo biti pozorni pri uporabi tega orodja. Posebno pozornost bomo namenili tudi slovenskemu orodju PandaChat, ki ChatGPT poveže z izbranimi besedili in omogoča hitro iskanje informacij v dolgih dokumentih ali zbirkah besedil. Predavanje ponuja praktičen vpogled v priložnosti, ki jih prinaša umetna inteligenca, hkrati pa opozarja na pomen odgovorne in premišljene uporabe tehnologije, ki dopolnjuje – in ne nadomešča – strokovno znanje, natančnost in občutek za jezik, ki so ključni pri prevajanju, lektoriranju in ustvarjanju besedil.

Taja Kuzman je raziskovalka na Odseku za tehnologije znanja na Institutu »Jožef Stefan« in v podjetju PC7 ter doktorska študentka programa Informacijske in komunikacijske tehnologije na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana. Leta 2019 je magistrirala iz prevajanja na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, njeno magistrsko delo pa je obravnavalo evalvacijo nevronskih strojnih prevajalnikov za literarna besedila. Na Institutu »Jožef Stefan« se Taja Kuzman ukvarja z jezikovnimi viri in tehnologijami – zbira in ureja velike zbirke besedil, pripravlja učne podatke, razvija jezikovne tehnologije in evalvira jezikovne modele, kot je ChatGPT. S sodelavcem vodi središče znanja CLASSLA za južnoslovanske jezike, ki zagotavlja strokovno podporo raziskovalcem, jezikoslovcem, učiteljem, programerjem in drugim pri uporabi jezikovnih virov in tehnologij za južnoslovanske jezike.

dr. Marija Brkić Bakarić: Bridging Worlds: Generative AI in the Translation Community (v angleščini)

Predavanje bo osredotočeno na razumevanje generativne umetne inteligence in vpogled v to, kako ta transformativna tehnologija oblikuje industrijo. Raziskalo bo razvijajočo se vlogo prevajalcev, tako da bo izpostavilo nova znanja in kompetence, potrebne za učinkovito sodelovanje z orodji umetne inteligence. Predstavitev bo prikazala trenutne zmožnosti umetne inteligence, njene prednosti pri povečanju produktivnosti in ustvarjalnosti ter njene omejitve in etične vidike.

Dr. Marija Brkić Bakarić je izredna profesorica na Fakulteti za informatiko in digitalne tehnologije Univerze na Reki. Magistrirala je iz angleškega jezika in književnosti ter informatike na Fakulteti za humanistične in družbene vede Univerze na Reki, doktorirala pa iz informacijskih in komunikacijskih znanosti na Univerzi v Zagrebu. Njeni raziskovalni interesi vključujejo umetno inteligenco, strojno učenje in obdelavo naravnega jezika s posebnim poudarkom na strojnem prevajanju. Med številnimi predmeti poučuje podiplomski predmet o računalniško podprtem prevajanju in doktorski predmet o strojnem prevajanju. Aktivno sodeluje tudi pri delu več programskih in organizacijskih odborov, kot je Corpora in Language Learning, Translation and Research, ki je potekal avgusta v Zadru. Kot plodna znanstvenica je avtorica več kot 60 znanstvenih člankov in je sodelovala pri številnih raziskovalnih projektih.

Ellen Singer: Artificial intelligence: expectations versus reality

Računalniki lahko človeku prihranijo čas in trud, vendar je za to treba izbrati pravo orodje za zadevni projekt in ga znati uporabljati. Strojno prevajanje in umetna inteligenca lahko delujeta le s podatki in programskimi kodami, vnesenimi v sistem. Strojno prevajanje dobro deluje, če uporabljate dober sistem in namenski korpus. Programska oprema in aplikacije delajo tisto, kar so jim naročili ljudje, ki so napisali kodo. Kadar je program napisan za zadevno nalogo, uporablja pa se za nekaj drugega, rezultati ne bodo vedno izpolnili pričakovanj. V tej predstavitvi se bomo na podlagi resničnih projektov osredotočili na to, v katerih primerih sta lahko strojno prevajanje in umetna inteligenca koristna in v katerih primerih se jima je bolje izogniti.

Ellen Singer je že trideset let tehnična prevajalka in lokalizatorka v podjetju AzTech Solutions, butični prevajalski agenciji, ki ponuja širok nabor storitev. Ellen resnično verjame, da je raznolikost bistvo življenja.

Veronika Malaja: 5 Steps to High-Quality AI-Powered Subtitles (v angleščini)

Na predstavitvi bo prikazano, kako ustvariti profesionalne podnapise s programom Subtitle Edit in umetno inteligenco, ter razpravljala o izzivih, s katerimi se trenutno srečujemo pri uporabi umetne inteligence za časovno opredelitev in prevajanje. Cilj je pritegniti ne le kolege podnaslavljavce, temveč tudi razvijalce in poudariti težave, s katerimi se strokovnjaki srečujejo v resničnih delovnih postopkih podnaslavljanja.
Orodja, obravnavana med predavanjem:
• Subtitle Edit (vključno z novimi integriranimi orodji umetne inteligence)
• ChatGPT
• Whisper
• DeepL
• Wordscope
Okvir predstavitve:
Korak 1: Prepis in časovno kodiranje (Whisper)
Korak 2: Pregled in ročne prilagoditve
Korak 3: Prevajanje (ChatGPT, DeepL, Wordscope)
Korak 4: Popravki in pregled (LanguageTool, Google Docs)
Korak 5: Končni pregled in dokončanje

Veronika Malaja je večjezična strokovnjakinja za jezike in lokalizacijo ter ima več kot 12 let izkušenj z delom v različnih panogah v Evropi in Severni Ameriki. Z globalno miselnostjo razvija in izvaja inovativne strategije za lokalizacijo za zagotavljanje učinkovite komunikacije in kulturne ustreznosti na različnih trgih. Vodi lastno agencijo za podnaslavljanje in delim svoje strokovno znanje prek akademije za podnaslavljanje Subtitling Academy.

Cena vključuje:
• strokovne vsebine po programu,
• okrepčila v odmorih za kavo,
• samopostrežno bife kosilo (tudi za vegetarijance in vegane),
• organizacijo dogodka,
• potrdilo o udeležnini.

Prijave: izpolnite spodnji prijavni obrazec.
Dodatne informacije: info@Lektornica.si, 040 579 312

Strokovno srečanje velja tudi kot stalno strokovno izpopolnjevanje in usposabljanje tudi za sodne tolmače. Za potrdilo o udeležnini, ki ga predložite kot potrdilo o stalnem strokovnem izpopolnjevanju, sporočite ustrezne podatke.

Ne zamudite te odlične priložnosti, da nadgradite svoje delo, in se izurite v novi storitvi, s tem pa lahko to storitev ponudite na trgu in še izboljšate svoje poslovanje.

Lepo vabljeni!

POMEMBNO: Prijavite se lahko tako, da izpolnite zgornji prijavni obrazec ali nam pišite na info@lektornica.si. Prosimo, vpišite vse zadevne podatke.

Po prijavi boste na svoj e-naslov prejeli račun za plačilo udeležnine. Po plačilu udeležnine bomo potrdili vašo prijavo na delavnico in vam poslali gradivo za delavnico.

Delavnice organizira Lektor’ca, Nataša Purkat s.p., Želimlje 34, 1291 Škofljica, DŠ: SI56028644. Za morebitne dodatne informacije pišite na info@lektornica.si ali pokličite na tel. št. 040 579 312.