Lepo vabljeni na Lektorsko-prevajalsko konferenco 2026 na temo Pravo in pravni vidiki v prevajanju in lektoriranju, ki bo potekala 18. in 19. marca 2026 v Ljubljani. Vsak dan dvodnevnega dogodka z izjemno koristnimi in navdušujočimi strokovnimi predavanji in delavnicami bo trajal od 10.00 do 16.00.
Konferenca bo osvetlila vlogo prava v najširšem smislu ter pomen posameznih pravnih vidikov pri prevajanju, lektoriranju in splošni jezikovni obdelavi besedil. Posebna pozornost bo namenjena pravnim besedilom ter vprašanjem terminološke natančnosti, odgovornosti in kakovosti. Razpravljali bomo tudi o lektorskih, prevajalskih in tolmaških kompetencah, ki so ključne za delo s pravnimi besedili, ter o izzivih, s katerimi se strokovnjaki srečujejo v praksi. Program bo temeljil na strokovnih prispevkih in konkretnih izkušnjah iz prakse ter bo ponujal prostor za izmenjavo znanja, razpravo in povezovanje.
Zahtevnost
Konferenca je namenjena začetnikom in izkušenim lektorjem, prevajalcem, tolmačem, vsem, ki se ukvarjajo s pravno terminologijo ter prepletom jezika in prava, enako tudi pravnikom.
Prisluhnili boste lahko izjemnim strokovnjakom na zadevnih področjih in pridobili dragocene informacije za poslovno in osebnostno rast.
Časovnica konference
| 18. 3. 2026 | ||
| 9.00−10.00 | Prijava | |
| 10.00−10.10 | Pozdravni nagovor | |
| 10.10−10.30 | dr. Alenka Kocbek, Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem, sodna tolmačka za nemški, angleški in italijanski jezik | Interdisciplinarni model za prevajanje pravnih besedil |
| 10.30‒11.00 | dr. Alenka Kocbek, Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem, sodna tolmačka za nemški, angleški in italijanski jezik | Interdisciplinarni model za prevajanje pravnih besedil |
| 11.00‒11.30 | odmor za kavo | |
| 11.30‒12.00 | Miljen Matijašević, Pravna fakulteta, Univerza v Zagrebu | Continuous challenges and continuous training in legal translation |
| 12.00‒12.30 | Miljen Matijašević, Pravna fakulteta, Univerza v Zagrebu | Continuous challenges and continuous training in legal translation |
| 12.30‒13.00 | Nataša Purkat, Lektor’ca | Ali prevajalec lahko več zasluži s posteditingom ali z revizijo pravnih besedil? |
| 13.00‒14.00 | kosilo in mreženje | |
| 14.00‒14.30 | dr. Peter Holozan, Amebis | Da bodo v pravu le prave besede: računalniška pomoč pri pisanju |
| 14.30‒15.00 | dr. Peter Holozan, Amebis | Da bodo v pravu le prave besede: računalniška pomoč pri pisanju |
| 15.00‒15.30 | Nataša Purkat, Lektor’ca | Kako do poslov s pravnimi besedili? |
| 15.30‒16.00 | Razprava in sklepi | |
| 19. 3. 2026 | ||
| 9.00‒10.00 | Prijava | |
| 10.00‒10.30 | dr. Mateja Jemec Tomazin, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU | Načrtovanje pravne terminologije in diseminacija: prav(il)ni termini in novi pojmi |
| 10.30‒11.00 | dr. Mateja Jemec Tomazin, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU | Načrtovanje pravne terminologije in diseminacija: prav(il)ni termini in novi pojmi |
| 11.00‒11.30 | odmor za kavo | |
| 11.30‒12.00 | dr. Katja Drnovšek, Pravna fakulteta, Univerza v Mariboru | Sodni tolmač med jezikom in pravom – koliko pravnega znanja je dovolj? |
| 12.00‒12.30 | dr. Katja Drnovšek, Pravna fakulteta, Univerza v Mariboru | Sodni tolmač med jezikom in pravom – koliko pravnega znanja je dovolj? |
| 12.30‒13.00 | Andreja Pignar Tomanič, mag. phil., Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru, sodna tolmačka za nemški jezik | Ko prevod postane dokaz: odgovornost, pasti in odločitve v pravnem prevajanju v nemško-slovenskem jezikovnem paru |
| 13.00‒14.00 | kosilo in mreženje | |
| 14.00‒14.30 | Andreja Pignar Tomanič, mag. phil., Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru, sodna tolmačka za nemški jezik | Ko prevod postane dokaz: odgovornost, pasti in odločitve v pravnem prevajanju v nemško-slovenskem jezikovnem paru |
| 14.30‒15.30 | dr. Katja Drnovšek, Pravna fakulteta | Okrogla miza: Poglavitni izzivi pri prevajanju pravnih besedil in kako jih premagati |
| Andreja Pignar Tomanič, mag. phil., Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru, sodna tolmačka za nemški jezik | ||
| Želja Cilenšek Bončina, pravnica, nekdanja sodnica in državna pravobranilka, sodna tolmačka za angleški jezik | ||
| dr. Mateja Jemec Tomazin, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU | ||
| 15.30‒16.00 | Razprava in sklepi |
Udeležnina (na dan)
| Redna cena | 135,00 EUR |
| Zgodnje prijave 1: ‒15 % (do vključno 13. 2. 2026) | 114,75 EUR |
| Zgodnje prijave 2: ‒10 % (do vključno 27. 2. 2026) | 121,50 EUR |
| Skupine (najmanj 3 iz iste organizacije): ‒10 % | 121,50 EUR |
Cene ne vključujejo 22-% DDV.
Popusti se ne seštevajo.
Dr. Alenka Kocbek je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomirala iz nemškega jezika in književnosti in angleškega jezika in književnosti, leta 2010 pa pridobila doktorat iz jezikoslovja z disertacijo o prevajanju pravnih besedil. Vrsto let je delala kot tolmačka in prevajalka v gospodarstvu. V letih 1994 in 1995 je bila imenovana za sodno tolmačko za nemški, angleški in italijanski jezik. Od leta 1996 do upokojitve leta 2022 je bila zaposlena kot visokošolska učiteljica na Univerzi na Primorskem. Raziskovalno se ukvarja s prevodoslovjem, teoretičnimi podlagami prevajanja strokovnih besedil, pravnim prevajanjem in tolmačenjem ter vlogo prevajanja v učenju in poučevanju tujih jezikov.
Objavila je več znanstvenih člankov, v katerih je obravnavala različne vidike pravnega prevajanja, leta 2011 tudi monografijo Prevajanje pravnih besedil: pasti in strategije v prevodih pogodb (Univerza na Primorskem). Na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem predava predmete s področja prevodoslovja in pravnega prevajanja, v študijskih letih 2022/23 in 2024/25 pa je kot predavateljica bila vključena v specialistični program za usposabljanje pravnih prevajalcev, ki je potekal na Oddelku za pravne in jezikoslovne študije, tolmačenje in prevajanje Univerze v Trstu (IUSLIT). S Centrom za izobraževanje v pravosodju pri Ministrstvu za pravosodje je večkrat sodelovala kot članica komisij za posebne preizkuse strokovnosti kandidatov za sodne tolmače.
Naslov predavanja: Interdisciplinarni model za prevajanje pravnih besedil
Za prevajanje pravnih besedil prevajalci potrebujejo interdisciplinarne kompetence, ki segajo na področja:
Model bo dokumentiran s primeri iz pravnih besedil v slovenskem in angleškem jeziku.
Miljen Matijašević je višji predavatelj na Oddelku za tuje jezike Pravne fakultete Univerze v Zagrebu. Na oddelku že 18 let poučuje angleščino za študente prava, socialnega dela in davčnih študij. Je tudi prevajalec z več kot 20-letnimi izkušnjami na področju pravnega prevajanja in lektoriranja. Posebej ga zanima izobraževanje na področju pravnega prevajanja. Poleg predavanj o tej temi na različnih konferencah, fakultetah in strokovnih združenjih od leta 2017 pripravlja in izvaja delavnice za usposabljanje prevajalcev na področju pravnega prevajanja, in sicer individualno in v sodelovanju s strokovnjaki z različnih pravnih področij. Objavlja tudi strokovne in znanstvene članke.
Naslov predavanja: Nenehni izzivi in stalno usposabljanje na področju pravnega prevajanja
V prvem delu bo ta predstavitev vključevala pregled glavnih značilnosti pravnega prevajanja. Predstavljeni bodo specifični izzivi pravnega prevajanja in načini, kako jih reševati v praksi. Nadalje bodo predstavljene delavnice pravnega usposabljanja, ki jih je predavatelj organiziral na Pravni fakulteti, vključno z izbranimi vsebinami in povratnimi informacijami udeležencev. Delavnica bo vključevala primere iz prakse, opozorila na morebitne pasti in razpravo o možnih rešitvah ter njihovih posledicah.
Nataša Purkat je univ. dipl. slovenistka in sociologinja kulture in magistrica menedžmenta vseživljenjskega izobraževanja, poklicno pa lektorica, prevajalka, revizorka prevodov in urednica, poleg tega organizira in izvaja strokovne jezikovne in tehnične delavnice Lektornice za lektorje in prevajalce ter zagotavlja mentorsko podporo in svetovanje lektorjem in prevajalcem. V prihodnje želi še več lektorjev in prevajalcev spodbuditi k nadaljnjemu strokovnemu usposabljanju, saj je le z znanjem in trdim delom mogoče doseči osebnostno in poslovno rast. Lektorje in prevajalce tudi zavzeto spodbuja k poznavanju in uporabi jezikovnih tehnologij ter drugih orodij za kakovostnejše delo.
Naslov predavanja: Ali prevajalec lahko več zasluži s posteditingom ali z revizijo pravnih besedil?
Predavanje se bo osredotočilo na različne jezikovne postopke obdelave besedil, tj. prevajanje, postediting in revizijo pravnih besedil. Prevajalci so v sodobnem času izjemno hitrega prodora jezikovnih tehnologij pogosto v precepu glede prihodnosti poklica. Nekateri že zaznavajo upad dela, drugi pa se srečujejo z novimi željami naročnikov, tj. po novih storitvah. Na predavanju bodo podane poglavitne rešitve na vprašanja kot na primer: Kaj pa se bolj splača? Ali naj prevajalec vztraja v starih vzorcih ali naj se prilagodi? Zakaj ja in zakaj ne? Kakšna je sploh razlika med posteditingom in revizijo pravnih besedil? Kako se to pozna v mesečnem prometu prevajalca? Kaj pa lektorji pravnih besedil? Ali se to tiče tudi njih?
Naslov predavanja: Kako do poslov s pravnimi besedili?
Predavanje bo pomagalo prispevati predloge in ideje za to, kako lahko prevajalec in lektor na trgu najdeta delo z obdelavo pravnih besedil. Rešitev je preprosta: najdi je treba stranke. Pa je res tako preprosto?
Dr. Peter Holozan je doktor znanosti s področja slovenistike in magister znanosti s področja računalništva. Je razvijalec v podjetju Amebis in razvija program Besana in druge izdelke v Amebisu. Kot raziskovalec je sodeloval pri številnih projektih ter je član širše skupine Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU, ki pripravlja novi Pravopis.
Naslov predavanja: Da bodo v pravu le prave besede: računalniška pomoč pri pisanju
Predavanje bo predstavilo izbrana orodja za pomoč pri pisanju in zlasti lektoriranju besedil, s posebnim poudarkom na programu Besana. Obravnavana bo tudi uporaba umetne inteligence pri teh postopkih ter pasti, na katere je treba biti pri uporabi takšnih orodij pozoren. Predstavljena bo tudi praktična uporaba orodij v različnih programih.
Dr. Mateja Jemec Tomazin je vodja Jezikovnotehnološkega razvojnega centra na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša in raziskovalka na Oddelku za terminologijo. Raziskovalno se posveča terminologiji v slovenščini, razvoju terminologije v slovenskem jeziku, glagolskim terminom in njihovi vključitvi v slovar. Podrobneje se ukvarja z raziskovanjem pravne terminologije in vključevanju frazeologije v strokovno in znanstveno zvrst jezika. Zanimajo jo tudi vprašanja standardizacije in normativnosti v terminologiji ter zvrstnost slovenskega jezika. Skupaj s sodelavci je vodila razvoj Slovenskega terminološkega portala v okviru projekta Razvoj slovenščine v digitalnem okolju (2020–2023). Sodeluje v uredniškem odboru Terminološke svetovalnice ter zbirke Terminologišče. Ukvarja se z digitalizacijo starejših pravnih besedil in njihovim prikazom na spletu v okviru projekta SI-IUS.
Naslov predavanja: Načrtovanje pravne terminologije in diseminacija: prav(il)ni termini in novi pojmi
Pomemben del jezikovnega načrtovanja je tudi skrb za terminologijo. Potrebe po poimenovanju se pojavijo pri uveljavljanju novih pojmov, v pravu zlasti novih konceptov, pri čemer je treba poznati tudi definicijo pojma, da se lahko izbere najprimernejše poimenovanje. Začetni predlog se lahko spremeni, če strokovnjaki presodijo, da ga je treba dopolniti, popraviti, lahko pa na rabo vplivajo tudi mediji, prek katerih se razširi po mnenju stroke manj ustrezno poimenovanje. Preverili bomo rabo poimenovalnih postopkov in pravila, ki se jih moramo držati tako jezikovni kot drugi področni strokovnjaki, ter opozorili na pasti ad hoc terminologije.
Dr. Katja Drnovšek pri svojem akademskem delu združuje znanje, ki ga je pridobila med študijem prava, medjezikovnih študij in filozofije. Na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru predava pri predmetih Angleška pravna terminologija, Nadgradnja angleške pravne terminologije, Pravoznanstvo, Filozofija in teorija prava, Etika in pravo ter Družinsko in dedno pravo, na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru pa pri predmetih Prevajanje pravnih in političnih besedil – angleščina in Angleška pravna terminologija. Čeprav se njena raziskovalna dejavnost pretežno osredotoča na področje pravnih znanosti, pri čemer je avtorica številnih znanstvenih in strokovnih publikacij, je sodelovala tudi pri izvedbi več interdisciplinarnih projektov in dogodkov na področju prevajanja pravnih besedil. V preteklosti je pokrivala jezikovne vidike uporabe pravnih aktov EU v več uspešnih evropskih projektih, ki jih je koordinirala Pravna fakulteta Univerze v Mariboru.
Naslov predavanja: Sodni tolmač med jezikom in pravom – koliko pravnega znanja je dovolj?
Predavateljica bo izpostavila nekatere probleme, na katere je naletela med delom, kot je netočnost prevodov zakonodaje na PISRS.si, ki včasih dejansko spremenijo pomen določb (včasih gre za res bistvene spremembe, ki očitno izhajajo iz pomanjkljivega poznavanja pravnih institutov). Poslušalce bo ob teh primerih spodbudila k iskanju napak in razpravi o ustreznosti prevodov (primerno je za vse, ne glede na (tuji) jezik).
Pojasnila bo tudi nekaj nomotehnike, ki prispeva k temu problemu (npr. ko se spremeni en zakon in se uvedejo novi koncepti, ne uskladi pa se besedilo druge zakonodaje, npr. Družinski zakonik še vedno uporablja izraz tožba, kjer se zdaj vlagajo predlogi v nepravdnem postopku, ponekod se v veljavni zakonodaji še vedno omenja partnerska zveza, čeprav več ne obstaja). Seveda prevajalec prevaja besedilo, kakršno dobi, ampak pri zanašanju na obstoječe prevode, ki izhajajo iz zgodnejše zakonodaje, nastajajo napake. Omenila bo tudi nekatere izkušnje s študentske delavnice, primere sodelovanja različnih strokovnjakov v institucijah EU in druge primere dobrih praks. Vse to bo navezala na pomen interdisciplinarnega sodelovanja.
Andreja Pignar Tomanič, mag. phil., je diplomirala iz prevajanja in tolmačenja nemškega in francoskega jezika na Inštitutu za teoretsko in uporabno prevodoslovje (ITAT) Univerze v Gradcu. Leta 2001 je bila imenovana za sodno tolmačko za nemški jezik. Je prevajalka, konferenčna tolmačinja ter lektorica na Oddelku za prevodoslovje Filozofske fakultete Univerze v Mariboru ter na Inštitutu za teoretsko in uporabno prevodoslovje Univerze v Gradcu. Strokovno se posveča zlasti področju sodnega tolmačenja in različnim vidikom prevajanja pravnih besedil, na prevodoslovnem področju pa zadnja leta raziskuje različne diskurze in njihov vpliv na oblikovanje prevodne politike v 19. stoletju.
Naslov predavanja: Ko prevod postane dokaz: odgovornost, pasti in odločitve v pravnem prevajanju v nemško-slovenskem jezikovnem paru
V uvodnem, nekoliko bolj teoretičnem delu bo predavateljica spomnila na nekaj bistvenih postulatov prevajanja pravnih besedil: od različnih vlog prevajalca, njegovih odgovornosti in etičnih načel, preko pomena poznavanja sistemskih razlik med pravnimi sistemi do bistvenih besedilnih in funkcijskih značilnosti pravnih besedil in njihovih prevodov.
V praktičnem delu bo predavateljica izpostavila nekaj konkretnih primerov iz prakse, dileme, ki so se ji porajale pri prevajanju in zakaj se je pri konkretnih besedilih odločila za eno, drugo ali celo tretjo prevodno rešitev.
Naslov okrogle mize: Poglavitni izzivi pri prevajanju pravnih besedil in kako jih premagati
Ob okrogli mizi bomo obdelali tri vsebinske sklope: terminologija in pravni jezik, tehnologija in orodja ter praksa, odgovornost in etika.
SKLOP 1: TERMINOLOGIJA IN PRAVNI JEZIK
Cilj: pokazati, da terminologija ni zgolj jezikovno, temveč pravno vprašanje.
SKLOP 2: TEHNOLOGIJA IN ORODJA
Cilj: realno ovrednotiti tehnologijo – brez demoniziranja ali idealizacije.
SKLOP 3: PRAKSA, ODGOVORNOST IN ETIKA
Cilj: poudariti odgovornost in kompleksnost vsakodnevne prakse.
